SVETOVALNICA: O ŽELJAH, POTREBAH IN MOŽNOSTIH

Datum objave: 01.02.18

Življenje brez želja bi bilo pusto in dolgočasno. Velja, da otroka prikrajšamo za pomembne izkušnje in občutke, če mu želje izpolnimo skoraj še prej, kot si jih uspe zaželeti. Pričakovanje izpolnitve želje je namreč nekaj najbolj osrečujočega, praviloma tudi traja dlje kot sama izpolnitev. Ta proces nas od malega uči, da je na najboljše stvari treba znati in je tudi vredno počakati. Tako se odvadimo otroškega egocentrizma, kar je temeljni pogoj za zdravo socializacijo.

Želje pa so po drugi strani lahko tudi predmet frustracij, še posebej, če so preveč nerealne ali celo nedosegljive. Določena mera ne prehudih frustracij je prav tako koristna, saj le tako pridobimo pravšnjo frustracijsko stopnjo, da v družbi (vrtcu, šoli, službi in doma) sploh lahko funkcioniramo. Višji ko je naš frustracijski prag, z manj stresa obvladujemo nevšečnosti, ki nam jih na pot postavi življenje.

Želje so lahko pač želje, večkrat pa so vezane na dejanske potrebe. Kadar je tako, je treba pretehtati, koliko so vezane na dejansko potrebo, koliko pa so nekakšna nadgradnja, vezana na neke druge vplive.

Premislek o potrebah je še posebej pomemben, kadar se odločamo za večje stroške, kakršen je na primer nakup stanovanjske opreme. Posebno na tem področju se rado zgodi, da se z željami zataknemo pri vzorih, ki smo jih videli pri prijateljih, v literaturi ali kjerkoli drugje. Tudi če so naše potrebe podobne, imamo lahko povsem drugačne prostorske možnosti. Če bomo izbiro prilagodili prostoru, se bomo oddaljili od vzora, s čimer se morda ne bomo mogli sprijazniti in bo ostal občutek neizpolnjene želje. Po drugi strani vztrajanje pri podobnosti vzoru lahko privede do rešitve, ki nam funkcionalno sploh ne bo ustrezala. Kljub začetnemu zadovoljstvu ob izpolnjeni želji bodo slabe strani kmalu privedle do nezadovoljstva, zaradi česar se bomo morali nabave nove opreme lotiti prej kot bi se sicer.

Težava s premislekom je pogosta, če v mladosti nismo nikoli imeli priložnosti starosti primerno sodelovati pri tovrstnih odločitvah. Vsaka izkušnja s tega področja bi bila koristna za oblikovanje načina delovanja v odrasli dobi.

Kot na mnogih področjih tudi v takih situacijah pomaga zdrava kmečka pamet. Ta poleg priporočila o obveznem premisleku pravi, da nas največ stanejo stvari, ki jih kupimo brez potrebe. Takoj za tako metanje denarja skozi okno uvršča nakup za naše potrebe neustreznih izdelkov. Temu pa res v največji meri botruje nesposobnost ali pomanjkanje pripravljenosti za premislek – o NAŠIH željah, potrebah in možnostih.

Sestavila:
Marjana Rejc, univ.dipl.inž.arh.